Gledalec/Watcher

Prešernovo gledališče Kranj je v sodelovanju z Gledališčem ŠKUC kot tretjo premiero v sezoni odigralo dramo poljskega pisatelja Jarosława Świerszcza, znanega pod psevdonimom Ingmar Villqist, "Helverjeva noč". Na oder so tako postavili še eno kruto zgodbo, ki nas popelje v čas nacizma, v čas tako imenovane Kristalne noči. Kljub temu pa jo lahko povežemo s sedanjostjo, ko se prebujajo strasti sovraštva do drugačnih. Odlično spisan tekst, ki sicer ob začetku ne daje slutiti nič posebnega. A ko se zgodba razvija, postaja vse bolj napeto in vse bolj grozljivo. Dogajanje v stanovanju, kjer živita umsko zaostali mladenič in njegova rejnica, je sprva običajno. A že navdušenje mladega Helverja nad dogajanjem na ulici, zvoki iz zunanjega sveta, razbijanje stekla, kriki, nam dajo slutiti, da nekaj ni v redu. Helverjevo navdušenje nad zunanjim dogajanjem je tako pristno, a hkrati tako zastrašujoče. Prijatelj mu v glavo vcepi, da se dogaja nekaj velikega, nekaj pomembnega, nekaj, kar

"Dan zanika besede noči" slišimo v predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega Tisoč in ena noč. V bistvu gre za muzikal. Prestavi nas v pravljični, a hkrati kruti svet, ki pa ga z lahkoto povežemo s sedanjostjo. To je odlično prikazano z zaključno zgodbo o begunki, ki beži, usoda pa jo ne izpusti. Z lahkoto bi jo umestili med starodavne pravljice, ki se ponavljajo skozi zgodovino. Mi pa se iz nje nič ne naučimo (čeprav stalno poudarjamo, da se moramo nekaj naučiti iz nje). Težko bi bilo na oder postaviti vse pravljice iz te znane zbirke, a lahko rečemo, da so uspeli izbrati tiste prave, tiste aktualne, tiste, ki te resda popeljejo v pravljični svet, a te hkrati postavijo na realna tla. Foto: Peter Giodani Glasba, za katero je poskrbel Boštjan Gombač, je božajoča, hkrati pa zelo dobro ponazarja dogajanje na odru, v zgodbi. Orientalski elementi in pripoved nas popeljejo v pravljični svet, zven gonga pa nas vrne v realnost. Čeprav mnogim tujezveneča, lahko celo n