Gledalec/Watcher

Po tednu dni od zadnjega dogodka, je čas, da potegnem črto pod 48-tim Tednom slovenske drame. Slabih 14 dni smo si ljubitelji gledališča in predvsem slovenske dramatike lahko ogledali 15 predstav v tekmovalnem, spremljevalnem, mednarodnem in dodatnem programu, dve predstavi pa sta žal zaradi bolezni odpadli. Bera je bila sicer velika, kvaliteta predstav pa niti ne. Žal je zaradi bolezni odpadla uprizoritev Strniševih »Ljudožercev« v izvedbi mariborske Drame, glede katere so bila pričakovanja velika. Tako na koncu niti ni bilo velike izbire, kar se tiče najboljše predstave na festivalu. Razočarala je predvsem predstava »Človek, ki je gledal svet« Slovenskega mladinskega gledališča. Zaznamovala jo je nuigrana igra, nizanje nekih dogodkov, ki po dveh urah gledalcu niso dali popolnoma nič in so dvorano zapuščali bolj ali manj zdolgočaseni, razočarani, zaspani, utrujeni. Nekateri so odšli celo predčasno. Mednarodni program je tudi letos poskrbel za nekaj presenečenj, pa tudi razočaranj

Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Darja Reichman (Foto: Ubald Trnkoczy) Šoping, šoping, šoping. Moto marsikoga dan danes. Pa je res upravičen? Potrošniška družba smo, to je dejstvo, a večkrat gremo predaleč. Kot tri ženske, ki se srečujejo v nakupovalnem središču. Celo tako daleč, da se pogovarjajo o nakupu otroka.  Vesna Slapar, Darja Reichman (Foto: Ubald Trnkoczy) Zelo dobro spisan tekst, ki te najprej pošteno nasmeje, nato pa kaj hitro prizemlji in zresni. Za to poskrbijo tudi odlične Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar. Predstava, kot nalašč za današnji čas. Mene je vse skupaj takoj spomnilo na famozno Korošico in njene Gucci izdelke. Je res človek dan danes lahko človek samo, če nosi znamke. Pred kratkim sem prebral, da otroke na Hrvaškem, ki imajo obleke, kupljene v Lidlu, kličejo lidlčki - tako jih zaničujejo. Tudi sam imam kar nekaj kosov oblačil iz Lidla. Pa so čisto ok. Novi šoping centri rastejo kot gobe po dežju. Danes se ne gre več na sprehod v naravo,