Gledalec/Watcher

V SNG Maribor so na oder postavili muzikal Titanik. ta je luč sveta ugledal tako rekoč vzporedno z istoimenskim filmom leta 1997. Pa nimata nič kaj veliko skupnega, razen zgodbe o nikoli pozabljenem potopu nepotopljive največje ladje v tistem času. No, skupno jima je tudi to, da sta oba pobrala najpomembnejše nagrade, vsak na svojem področju. Muzikal Titanik je sicer tudi zgodba o usodah potnikov, ki so za večno ostali na morju, ljubezenska zgodba, ki se za razliko od filma konča bolj srečno. Glasba je fenomenalna, besedilo odlično. V Mariboru so se odločili, da ga izvedejo v angleškem jeziku s slovenskimi in nemškimi nadnapisi. Pametna poteza - sploh, če bodo z njim veliko gostovali. In prav bi bilo, da bi se večkrat odpravili na pot. Foto: Tiberiu Marta Lahko rečem, da je "štimalo" vse. Scena, glasba, izvedba, igra, režija. Užival sem od prvih taktov do samega pompoznega zaključka, kar je za takšne velike muzikale značilno. In melodija ti ostane v ušesih še dolgo p

Gaber K. Trseglav, Tilen Udovič, Urša Kavčič, Anja Möderndorfer, Uroš Buh, Voranc Boh, Gregor Gruden, Ana Dolinar Horvat, Matic Lukšič, Lena Hribar, Viktorija Bencik Emeršič, Filip Samobor, Metod Banko, Katja Škofic, Jožef Ropoša (foto Aljoša Rebolj) "Leto so meseci, dnevi, ure, minute ... čas je za ljubezen." En song, ki tako odlično povzame celotno zgodbo. In vedno znova navduši občinstvo muzikala Rent. Na začetku je potrebno poudariti, da je muzikal treba gledati s povsem drugačnimi očmi kot katero koli drugo gledališko predstavo. Prav tako moraš imeti rad to zvrst. pri muzikalu je namreč tako - lahko ga imaš rad, lahko pa ga ne maraš - ni srednje poti. Zmoti me, ko kdo piše, da niso izpostavili tega ali onega. Tako pač ne gre, sploh če je muzikal licenčni (kar velja tudi za Rent). To pomeni, da mora biti na vseh odrih uprizorjen skoraj enako in ne pušča kakšnih večjih možnosti za odstopanja. Sam sem med številnimi muzikali, ki sem si jih ogledal, denimo največkr

"Dan zanika besede noči" slišimo v predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega Tisoč in ena noč. V bistvu gre za muzikal. Prestavi nas v pravljični, a hkrati kruti svet, ki pa ga z lahkoto povežemo s sedanjostjo. To je odlično prikazano z zaključno zgodbo o begunki, ki beži, usoda pa jo ne izpusti. Z lahkoto bi jo umestili med starodavne pravljice, ki se ponavljajo skozi zgodovino. Mi pa se iz nje nič ne naučimo (čeprav stalno poudarjamo, da se moramo nekaj naučiti iz nje). Težko bi bilo na oder postaviti vse pravljice iz te znane zbirke, a lahko rečemo, da so uspeli izbrati tiste prave, tiste aktualne, tiste, ki te resda popeljejo v pravljični svet, a te hkrati postavijo na realna tla. Foto: Peter Giodani Glasba, za katero je poskrbel Boštjan Gombač, je božajoča, hkrati pa zelo dobro ponazarja dogajanje na odru, v zgodbi. Orientalski elementi in pripoved nas popeljejo v pravljični svet, zven gonga pa nas vrne v realnost. Čeprav mnogim tujezveneča, lahko celo n