Gledalec/Watcher

"Pika, tebe nihče ne sme spremeniti. Ti si upanje ... Upanje, da se tudi odrasli lahko veselimo tega sveta in v njem igramo, iščemo lepoto v drugačnosti …" To je zagotovo citat, ki pove vse o predstavi Večja od vseh. Tudi Pika Nogavička je zrasla, tudi ona je šla čez mnoge probleme, ki se pojavijo v svetu odraslosti. In čeprav je bilo večkrat težko, je vse na koncu obrnila v optimizem. In tega današnjemu svetu, predvsem svetu odraslih, primanjkuje. Na fotografiji: Vesna Slapar (Foto: Nada Žgank) Odraščanje je osrednja tema drame, vključno z razočaranimi otroškimi sanjami, telesnimi spremembami, socialnimi obveznostmi in prvo ljubeznijo. Rok Vilčnik je vse skupaj zapakiral v odlično celoto, ki te preplavi z vsemi čustvi. Tako sem sočustvoval z odraslo Piko, so mi prišle solze v oči, sem se nasmehnil, pa tudi smejal. Tako dobro je avtor znal z besedami preplesti eno optimistično zgodbo o odraslosti, o Piki, ki jo verjetno vsi poznamo, ki pa se je sicer spremeni

Vesna Slapar, Darja Reichman (Foto: Nada Žgank) Biti dober/Dobra (zanalašč pišem z veliko začetnico) ni težko. V vseh nas se to skriva. In se je skrivalo že leta 1970, ko je Thomas Bernhard napisal svojo prvo dramo »Zabava za Borisa«. Želja po tem biti dober/Dobra je kot neka družbena norma. Kaj pa bodo rekli sosedje, če ne bom pomagal. Sploh če sodiš v »elito«. Kako briljantno je dobroto slednje izrisal Bernhard v svoji drami. In kako pretresljivo in resnično so jo postavili na oder Prešernovega gledališča Kranj. Imeli so pogum, da se po nekaj letih spet lotijo tega interesantnega dramatika, ki nam skozi svoje tekste še danes postavlja ogledalo.  Vesna Slapar, Darja Reichman (Foto: Nada Žgank) Kako presunljiva je tišina pomočnice (Vesna Slapar je imenitna v tej tišini) in kako resnične so besede Dobre. Darja Reichman jo je izklesala do popolnosti. Njen govor, njen, tako rekoč, monolog je do potankosti izpiljen. Njene besede zadenejo in ob ogledu predstave sem si z lahkot