Jonathan Larson: RENT (Mestno gledališče ljubljansko, sezona 2017/18)

Gaber K. Trseglav, Tilen Udovič, Urša Kavčič, Anja Möderndorfer, Uroš Buh, Voranc Boh, Gregor Gruden, Ana Dolinar Horvat, Matic Lukšič, Lena Hribar, Viktorija Bencik Emeršič, Filip Samobor, Metod Banko, Katja Škofic, Jožef Ropoša (foto Aljoša Rebolj)

"Leto so meseci, dnevi, ure, minute ... čas je za ljubezen."

En song, ki tako odlično povzame celotno zgodbo. In vedno znova navduši občinstvo muzikala Rent.

Na začetku je potrebno poudariti, da je muzikal treba gledati s povsem drugačnimi očmi kot katero koli drugo gledališko predstavo. Prav tako moraš imeti rad to zvrst. pri muzikalu je namreč tako - lahko ga imaš rad, lahko pa ga ne maraš - ni srednje poti. Zmoti me, ko kdo piše, da niso izpostavili tega ali onega. Tako pač ne gre, sploh če je muzikal licenčni (kar velja tudi za Rent). To pomeni, da mora biti na vseh odrih uprizorjen skoraj enako in ne pušča kakšnih večjih možnosti za odstopanja. Sam sem med številnimi muzikali, ki sem si jih ogledal, denimo največkrat videl Mamma mio. Gledal sem jo nekajkrat v Londonu, pa v New Yorku, Torontu, Hamburgu in seveda tudi v Sloveniji. In kjer koli sem jo gledal, je bilo povsod enako, še plesni koraki so si zelo podobni. Večje odstopanje torej ni možno, razen mogoče pri sceni, kar velja za balkansko izvedbo Mamma mie. Enako velja za Rent.

Katja Škofic, Viktorija Bencik Emeršič, Filip Samobor, Lena Hribar, Gregor Gruden, Anja Möderndorfer, Tilen Udovič, Voranc Boh, Ana Dolinar Horvat, Urša Kavčič, Matic Lukšič (foto Aljoša Rebolj)

Če grem k sami uprizoritvi na odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Ta se drži izvirne postavitve in zgodbe (za katero je (žal že pokojni) avtor Larson prejel tudi Pulitzerjevo nagrado). Pri večini muzikalov, uprizorjenih v Sloveniji, pa me vedno zmoti tehnika. Očitno tisti za mešalno mizo še niso dovolj vešči svojega dela oziroma dela pri muzikalih. Ozvočenja so tako rekoč vedno obup. Težko je razumeti, kaj govorijo oziroma pojejo tisti na odru. Mogoče je tu tudi problem dikcije. To se je pri muzikalu Rent poznalo predvsem v prvem delu, ko je dogajanje zelo zgoščeno in ga je veliko, ko preskakujemo iz zgodbe ene osebe v zgodbo druge. In pri tem je treba razumeti vse, če želiš na koncu potegniti črto pod predstavo. Tokrat žal (ponovno) temu ni bilo tako.

Matic Lukšič (foto Aljoša Rebolj)

Sam sem se veselil slovenske izvedbe Renta, predvsem ker sem videl, da je za prevod poskrbel Milan Dekleva. A moram priznati, da me je tokrat malo razočaral. Verjamem pa, da gre za precej zahteven tekst, ki ga je težko prestaviti v slovenščino, predvsem zato, ker se vse poje. Ponovno moram izpostaviti prvi del predstave, ki je zelo intenziven. V njem je bilo vse skupaj precej zmedeno. Je pa zato drugi del odličen. In tudi nekateri kultni songi iz muzikala so odlično prevedeni. Ob tem pa moram priznati, da vseeno vse skupaj bolje zveni v angleščini. Mogoče je slovenščina za ta muzikal pretrda.

Viktorija Bencik Emeršič, Filip Samobor (foto Aljoša Rebolj)

Igralce je treba pohvaliti. Odlično petje, mimika, prikaz čustev. Posebej pa bi izpostavil mladega Voranca Boha v vlogi Angel. Odlična dikcija, razumljiva izgovorjava, fenomenalen plesni gib, super mimika - in vse to ni zmotila niti poškodovana roka. Mislim, da ga čaka odlična igralska kariera in da se bodo gledališča zanj kar tepla (tako bi moralo biti po prikazanem). Tudi ostala mlada ekipa je pokazala, da se nam, kar se tiče igralcev, ni treba bati za prihodnost slovenskega teatra. Bravo.

Gregor Gruden, Voranc Boh (foto Aljoša Rebolj)

Če ob koncu vse skupaj strnem, Rent v mestnem gledališču ljubljanskem me ni pustil popolnoma hladnega, so me pa razočarali prevod, tehnika, posledično nerazumevanje teksta in predvsem prvi del predstave. Ampak važno je sporočilo - ČAS JE ZA LJUBEZEN!