Objave

ZABAVA ZA BORISA - ZABAVA ZA "DOBRE" (Prešernovo gledališče Kranj, sezona 2018/19)

Slika
Vesna Slapar, Darja Reichman (Foto: Nada Žgank) Biti dober/Dobra (zanalašč pišem z veliko začetnico) ni težko. V vseh nas se to skriva. In se je skrivalo že leta 1970, ko je Thomas Bernhard napisal svojo prvo dramo »Zabava za Borisa«. Želja po tem biti dober/Dobra je kot neka družbena norma. Kaj pa bodo rekli sosedje, če ne bom pomagal. Sploh če sodiš v »elito«. Kako briljantno je dobroto slednje izrisal Bernhard v svoji drami. In kako pretresljivo in resnično so jo postavili na oder Prešernovega gledališča Kranj. Imeli so pogum, da se po nekaj letih spet lotijo tega interesantnega dramatika, ki nam skozi svoje tekste še danes postavlja ogledalo.  Vesna Slapar, Darja Reichman (Foto: Nada Žgank) Kako presunljiva je tišina pomočnice (Vesna Slapar je imenitna v tej tišini) in kako resnične so besede Dobre. Darja Reichman jo je izklesala do popolnosti. Njen govor, njen, tako rekoč, monolog je do potankosti izpiljen. Njene besede zadenejo in ob ogledu predstave sem si z lahkot

TITANIK - MUZIKAL Z VELIKO ZAČETNICO

Slika
V SNG Maribor so na oder postavili muzikal Titanik. ta je luč sveta ugledal tako rekoč vzporedno z istoimenskim filmom leta 1997. Pa nimata nič kaj veliko skupnega, razen zgodbe o nikoli pozabljenem potopu nepotopljive največje ladje v tistem času. No, skupno jima je tudi to, da sta oba pobrala najpomembnejše nagrade, vsak na svojem področju. Muzikal Titanik je sicer tudi zgodba o usodah potnikov, ki so za večno ostali na morju, ljubezenska zgodba, ki se za razliko od filma konča bolj srečno. Glasba je fenomenalna, besedilo odlično. V Mariboru so se odločili, da ga izvedejo v angleškem jeziku s slovenskimi in nemškimi nadnapisi. Pametna poteza - sploh, če bodo z njim veliko gostovali. In prav bi bilo, da bi se večkrat odpravili na pot. Foto: Tiberiu Marta Lahko rečem, da je "štimalo" vse. Scena, glasba, izvedba, igra, režija. Užival sem od prvih taktov do samega pompoznega zaključka, kar je za takšne velike muzikale značilno. In melodija ti ostane v ušesih še dolgo p

POD ČRTO: 48. TEDEN SLOVENSKE DRAME

Slika
Po tednu dni od zadnjega dogodka, je čas, da potegnem črto pod 48-tim Tednom slovenske drame. Slabih 14 dni smo si ljubitelji gledališča in predvsem slovenske dramatike lahko ogledali 15 predstav v tekmovalnem, spremljevalnem, mednarodnem in dodatnem programu, dve predstavi pa sta žal zaradi bolezni odpadli. Bera je bila sicer velika, kvaliteta predstav pa niti ne. Žal je zaradi bolezni odpadla uprizoritev Strniševih »Ljudožercev« v izvedbi mariborske Drame, glede katere so bila pričakovanja velika. Tako na koncu niti ni bilo velike izbire, kar se tiče najboljše predstave na festivalu. Razočarala je predvsem predstava »Človek, ki je gledal svet« Slovenskega mladinskega gledališča. Zaznamovala jo je nuigrana igra, nizanje nekih dogodkov, ki po dveh urah gledalcu niso dali popolnoma nič in so dvorano zapuščali bolj ali manj zdolgočaseni, razočarani, zaspani, utrujeni. Nekateri so odšli celo predčasno. Mednarodni program je tudi letos poskrbel za nekaj presenečenj, pa tudi razočaranj

RADIJSKI ZASTOR (1. oddaja, 16. 01. 2018)

Slika

Liliana Corobca: KINDERLAND (Mestno gledališče ljubljansko, sezona 2016/17)

Slika
Žan Perko, Ana Dolinar Horvat, Timon Šturbej (foto Peter Giodani) Najprej moram zapisati, da sem ogorčen nad izjavo selektorice in žirije letošnjega Borštnikovega srečanja, da ni bilo narejene nobene dobre predstave. Kar nekaj odličnih je bilo v minuli sezoni, po mojem skromnem mnenju, in je mogoče selektorica malo zgrešila pravo pot.  Žan Perko, Ana Dolinar Horvat (foto Peter Giodani) In med odlične predstave minule sezone zagotovo lahko uvrstim tudi Kinderland Mestnega gledališča ljubljanskega. Ob tem se moram najprej zahvaliti Vesni Jevnikar, ki mi je toplo priporočala ogled te predstave. In ni se zmotila. Žal mi v prejšnji sezoni ni bilo namenjeno, da bi jo videl. Sem jo pa zato pred dobrim tednom. Kinderland je predstava, ki zadene direktno v srce. Če si seveda pri stvari. In če znaš vse skupaj povezovati. Odlični začetek nas popelje v naše otroštvo. Česa vsega smo bili takrat deležni. Potem pa stopimo v zgodbo in usode otrok v Moldaviji. Ti niso imeli sreče, tako kot

Vinko Möderndorfer: TRI ŽENSKE (Prešernovo gledališče Kranj, sezona 2017/18)

Slika
Vesna Jevnikar, Vesna Slapar, Darja Reichman (Foto: Ubald Trnkoczy) Šoping, šoping, šoping. Moto marsikoga dan danes. Pa je res upravičen? Potrošniška družba smo, to je dejstvo, a večkrat gremo predaleč. Kot tri ženske, ki se srečujejo v nakupovalnem središču. Celo tako daleč, da se pogovarjajo o nakupu otroka.  Vesna Slapar, Darja Reichman (Foto: Ubald Trnkoczy) Zelo dobro spisan tekst, ki te najprej pošteno nasmeje, nato pa kaj hitro prizemlji in zresni. Za to poskrbijo tudi odlične Vesna Jevnikar, Darja Reichman in Vesna Slapar. Predstava, kot nalašč za današnji čas. Mene je vse skupaj takoj spomnilo na famozno Korošico in njene Gucci izdelke. Je res človek dan danes lahko človek samo, če nosi znamke. Pred kratkim sem prebral, da otroke na Hrvaškem, ki imajo obleke, kupljene v Lidlu, kličejo lidlčki - tako jih zaničujejo. Tudi sam imam kar nekaj kosov oblačil iz Lidla. Pa so čisto ok. Novi šoping centri rastejo kot gobe po dežju. Danes se ne gre več na sprehod v naravo,

Jonathan Larson: RENT (Mestno gledališče ljubljansko, sezona 2017/18)

Slika
Gaber K. Trseglav, Tilen Udovič, Urša Kavčič, Anja Möderndorfer, Uroš Buh, Voranc Boh, Gregor Gruden, Ana Dolinar Horvat, Matic Lukšič, Lena Hribar, Viktorija Bencik Emeršič, Filip Samobor, Metod Banko, Katja Škofic, Jožef Ropoša (foto Aljoša Rebolj) "Leto so meseci, dnevi, ure, minute ... čas je za ljubezen." En song, ki tako odlično povzame celotno zgodbo. In vedno znova navduši občinstvo muzikala Rent. Na začetku je potrebno poudariti, da je muzikal treba gledati s povsem drugačnimi očmi kot katero koli drugo gledališko predstavo. Prav tako moraš imeti rad to zvrst. pri muzikalu je namreč tako - lahko ga imaš rad, lahko pa ga ne maraš - ni srednje poti. Zmoti me, ko kdo piše, da niso izpostavili tega ali onega. Tako pač ne gre, sploh če je muzikal licenčni (kar velja tudi za Rent). To pomeni, da mora biti na vseh odrih uprizorjen skoraj enako in ne pušča kakšnih večjih možnosti za odstopanja. Sam sem med številnimi muzikali, ki sem si jih ogledal, denimo največkr